Burske koze

Izvirno ime burske koze je afriška navadna koza. Prvotne populacije burskih koz so nastale pri južnoafriških nomadskih plemenih. Na določeni stopnji nenačrtnega križanja s kozami iz Evrope, nizozemskih kolonij Indije in vzhodne Azije se je v zgodnjih 40. letih 19. stoletja začela izoblikovati današnja burska koza (ang. Boer goat). Ime pasme samo nakazuje, da so to pasmo izoblikovali Buri, nizozemski naseljenci v južnem delu Afrike. Beseda boer po nizozemsko pomeni kmetija.

Živali so bele barve z rdeče rjavo močno glavo in dolgimi, povešenimi ušesi, ki se vihajo. Nosna linija je bela. Telo je precej čokato in enakomerno poraslo s kratko in gladko dlako. Pri kozlih so dlake na vratu in pod repom nekoliko daljše. Zaželena je pigmentirana koža na delih telesa, ki niso porasli z dlako - na glavi in pod repom. Vse živali so rogate. Rogovi so močni, ne predolgi in se v loku počasi spuščajo nazaj. Rogovi so temno obarvani. Temno so obarvani tudi parklji.

Burske koze so znane po tem, da rade obirajo grmičevje, saj se pasejo "od zgoraj navzdol". Kljub temu, da se živali te pasme ne morejo tako spretno vzpenjati kot ostale koze, lahko s to pasmo pripomoremo k prerečevanju zaraščanja zemljišč ali ponovni rekultivaciji opuščenih in zaraščenih zemljišč. V obroku lahko zasledimo tudi do dve tretjini listja in vejeva. Mirnejši temperament od drugih pasem koz pri nas in drugačen način paše omogočata uspešno kombinirano pašo z ovcami in govedom.