Burske koze

Izvirno ime burske koze je afriška navadna koza. Prvotne populacije
burskih koz so nastale pri južnoafriških nomadskih plemenih. Na
določeni stopnji nenačrtnega križanja s kozami iz Evrope, nizozemskih
kolonij Indije in vzhodne Azije se je v zgodnjih 40. letih 19. stoletja
začela izoblikovati današnja burska koza (ang. Boer goat). Ime pasme
samo nakazuje, da so to pasmo izoblikovali Buri, nizozemski naseljenci
v južnem delu Afrike. Beseda boer po nizozemsko pomeni kmetija.
Živali so bele barve z rdeče rjavo močno glavo in dolgimi, povešenimi
ušesi, ki se vihajo. Nosna linija je bela. Telo je precej čokato in
enakomerno poraslo s kratko in gladko dlako. Pri kozlih so dlake na
vratu in pod repom nekoliko daljše. Zaželena je pigmentirana koža na
delih telesa, ki niso porasli z dlako - na glavi in pod repom. Vse
živali so rogate. Rogovi so močni, ne predolgi in se v loku počasi
spuščajo nazaj. Rogovi so temno obarvani. Temno so obarvani tudi
parklji.
Burske koze so znane po tem, da rade obirajo grmičevje, saj se pasejo
"od zgoraj navzdol". Kljub temu, da se živali te pasme ne morejo tako
spretno vzpenjati kot ostale koze, lahko s to pasmo pripomoremo k
prerečevanju zaraščanja zemljišč ali ponovni rekultivaciji opuščenih in
zaraščenih zemljišč. V obroku lahko zasledimo tudi do dve tretjini
listja in vejeva. Mirnejši temperament od drugih pasem koz pri nas in
drugačen način paše omogočata uspešno kombinirano pašo z ovcami in
govedom.