Afriški ježevec

Je vso zelenjavo in vse vrste sadja. Pri nas obožujejo: banane, suh kruh, pomaranče, ananas, kumare, hrastov želod, lešnike, orehe in svežo travo. V naravi se prehranjuje s koreninami, gomolji, travo, semeni in zelišči, občasno mu tekne tudi kakšna žuželka ali vretenčar. Ko išče hrano prepotuje zelo velike razdalje. V dolžino lahko zraste do 90 cm, tehta pa tudi do 18 in več kilogramov. Njegove črno bele dlake so spremenjene v bodice, ki so proti zadku vedno bolj trde in ostre. Bodice ima lahko dolge tudi do 50 cm. Ježevec lahko z bodicami rožlja, saj so te od znotraj votle. Zobe si rad brusi na debelih vejah ali starih kosteh, katere zelo rad prinaša v svojo jazbino. Živijo v luknjah, ki si jih sami izkopljejo. So izrazito nočne živali.

Večino tega kar se ve o njihovem razmnoževanju je znano iz ujetništva. Samica skoti le enkrat letno do tri mladičke. Skotijo se v brlogu postlanem s travo. Brejost traja približno 66 dni. Ob rojstvo so mladiči težki okrog 1 kg. S svojo končno velikostjo, ki jo dosežejo v dveh letih postanejo tudi spolno zreli.

Ko je ogrožen dvigne svoj bodičasti rep in bodice, da je videti še večji, s tem odžene napadalca, če pa to še ni dovolj se zažene v njega ritensko, ali pa se kar naekrat ustavi da se napadalec sam zabode. Njegove ščetine so narejene tako, da se lahko odlomijo in so nazobčene in prodirajo vedno globje v telo. Ponavadi je izid smrt plenilca. Zaradi hudih ran so umrli tudi hijena, leopard, lev in tudi ljudje. Zanimivo pa je da v primeru, če se pičijo sami ali drugega ježevca(po padcu ali nesreči) proizvaja njihovo telo, neke vrste antibiotik, ki preprečuje infekcije tako, da sami od pikov ne morejo umreti!

Spada med ogrožene vrste saj jih je, zaradi dobrega mesa, dosti končalo pod človeško roko! Poznamo osem vrst iz rodu Histrix, dve od teh živita izven Azije. In sicer v Afriki in Italiji. V sredozemlju živijo še v zelo malem številu na Siciliji in Korziki. Zgodovinski zapisi trdijo, da bi jih naj tja prinesli Rimljani. V državah kot so Egipt, Kongo, Srednje afriška republika so že izumrli. V državah: Alžirija, Angola, Burkina Faso, Čad, Somalija, Sudan, Tanzanija, Togo, Tunizija in Uganda pa še vedno živijo a je njihovo število zaskrbljujoče.