Meniške papige so dobile ime po svoji značilni dvobarvni obarvanosti, ki spominja na meniško kuto. So svetlo sive in zelene barve. Samček in samička sta si tako podobna, da ju je po zunanjih znakih skoraj nemogoče ločiti med seboj. Samica ima do10% manjšo telesno težo in veličino. V dolžino merijo 27 – 30 cm.
Latinska Amerika, predvsem Argentina, Urugvaj, Paragvaj in Bolivija.
Do 25 let.
So edine med papigami, ki ne gnezdijo v drevesnih duplinah, ampak si gradijo velika skupinska gnezda na drevesih ali umetnih strukturah. Gnezdo je pleteno iz vejevja in trave. Zgrajeno je tako, da ima vsak par posebej ločen vhod. Njihova gnezda lahko dosežejo tudi velikost avtomobila. Samička položi 4 – 6 jajčk, mladiči pa se izležejo po 26 dneh. Gnezdo zapustijo po 45 dneh. Starši jih hranijo še 3 tedne.
Potrebujejo mnogo sadja in zelenjave. Osnova je različno zrnje (proso, sončnice, konoplja…). Zelo rade imajo tudi kuhano koruzo, arašide in orehe. Mladičem dodatno nudimo mehko jajčno hrano, kaljeno zrnje, mlečno koruzo, kalcij in vitamine.
Ta vrsta papig je tako močno vezana na gnezdo, da jim lahko, ko imajo le-to zgrajeno, odstranimo mrežo na preletalnici. Ptice se bodo potepale po okolici, si celo same iskale hrano in se proti večeru vedno zanesljivo vračale domov. So izredno praktične in prilagodljive živali, ki so zelo aktivne in vedno v gibanju, zato hitro uničijo vse nekovinske dele preletalnice. Rade se kopajo. Poznamo še belo, modro ali rumeno mutacijo barve. Pobegle ali spuščene, podivjane populacije se pojavljajo v mnogih krajih predvsem v Severni Ameriki in Evropi.
Odprto vsak dan od marca do decembra od 12.00-17.00
Meseca novembra smo odprti le med prazniki in vikendi.
Ob slabem vremenu si pridržujemo pravico do zaprtja.
Karte je možno kupiti 1 uro pred zaprtjem.
