Kavkaški ovčar

Kavkaški ovčar je ena najstarejših pasem na svetu. Ime so dobili po Kavkaškem gorovju, kjer so varovali pastirje, njihove družine in domače živali pred roparskimi zvermi. Ustvarjen je bil za čuvaja, ki se je bil sposoben spopasti s kavkaškimi volkovi in medvedi. Vanj so vcepili čut za nezaupljivost do vsega živega, nepodredljivost in izreden čut za orientacijo. Geografska izolacija zakotnih goratih področij v Evropi in Aziji ter naravna selekcija sta pripomogli k temu, da se je pasma razvijala tako, da so v surovih razmerah preživeli le največji, najagresivnejši in najpametnejši psi.
Od 1930 leta dalje so v Moskvi kavkaške ovčarje vzrejali za Rdečo armado; običajno za pse čuvaje. Kavkaški ovčar ponos Stalinove domovine, je tako postajal vse bolj in bolj žilav zaradi težkih razmer. Da je bolj učinkovit od nemškega ovčarja se je izkazalo v koncentracijskih taboriščih v Sibiriji. Iz Moskve se je pasma širila po vseh vzhodnoevropskih državah, ki jih je zavzela Sovjetska zveza, in ko je leta 1961 »zrasel« berlinski zid, je vzhodna Nemčija izkoristila stražarske sposobnosti te starodavne pasje pasme proti svojemu prebivalstvu – ogromni psi, vzrejeni brez stika s človekom, bi na tak ali drugačen način prekrižali pot vsakomur, ki bi skušal prečkati mejo na njihovem področju. Kavkaški ovčar je še dandanes redek v zahodni Evropi. Šele konec sedemdesetih let, so ga Rusi prvič pokazali na razstavah in poželi velike uspehe.
V Sloveniji je to še razmeroma redka pasma, čeprav povpraševanje po njih narašča. Vzreditelji opozarjajo, da je to pes, ki potrebuje ogromno prostora. To ni hišni pes, ne samo zaradi svoje velikosti. Kavkaški ovčar je ustvarjen za življenje na prostem in tam se tudi najbolje počuti.

Za njega velja pravilo »tujega nočem, svojega ne dam«. Do tujcev je zelo nezaupljiv in agresiven. Če je pes že kot majhen prepuščen samotarskemu življenju in ni deležen pravilno ljubeznive in dosledno stroge vzgoje, ga v odraslosti ni več mogoče socializirati in prilagoditi zahtevam življenja v sodobni družbi. Ko je majhen in podoben drobni okrogli puhasti kepici ni videti, da bo zrasel v ogromnega psa, ki bo v puberteti začel postavljati povsem svoja pravila. Razen, če bo pes strokovno izšolan in prilagojen na življenje v sodobni družbi. Velikokrat se žal zgodi, da psa zgodaj uspavajo le zato, ker lastnik ne obvlada svojega ljubljenčka, ki je odrasel v pravo zverino.
Če pa je pes deležen pravilne vzgoje, si je težko zamisliti boljšega sopotnika od pametnega, dobro izšolanega in socializiranega kavkaškega ovčarja. Kljub temu še zmeraj predstavlja velik izziv ter zahteva veliko odgovornost lastnika in družine. V Združenih državah Amerike so na primer pasmo primerjali celo z nabito pištolo brez varnostnega zatiča. Kavkaški ovčar lahko namreč z instinktom divje zveri pobesni v trenutku, ko je treba obvarovati ljubljeno osebo. Brez obotavljanja se bo spopadel z vsako grožnjo, v bojeviti situaciji pa padel v trans, ki odžene vsakršen občutek bolečine. V naslednji minuti bo spet ves ljubek in ljubeč – do svoje družine.