Lama

V gorovju Andov ki se nahajajo vzdolž južnoameriškega kontinenta imajo domovanje lame, elegantne živali dolgih nog in dolgega vratu. Lame pripadajo družini kamelidov, katerih člani so zraven kamel, alpak še vikunije in gvanakoji. Razen v Južni Ameriki, lahko lame najdemo še v Evropi, Avstraliji in Severni Ameriki, kjer se vzgajajo na farmah. Po ocenah je na našem planetu okrog tri miljone lam, od katerih jih dve tretjini živi na področju Bolivije. Dosti jih je tudi v Argentini, Čileu, Ekvadorju in Peruju.

Visoke so okrog meter do meter dvajset v ramenskem delu, težke pa okrog 150 kg ko so odrasle. Najbolj so prepoznavne po zelo dolgem in gostem krznu, katerega barva je največkrat rjava. Poznamo več barv in tipov lam. Tako so lahko belorjave, bele, tudi rumenkaste z belosivimi odtenki.

Zahvaljujoč veliki vsebnosti hemoglobina v krvi so izredno prilagojene na življenje v višinah, tam kjer je zrak siromašen s kisikom. Lame živijo na nadmorski višini od dva pa do štiri tisoč metrov, na planinskih predelih. Tam so navajene na skromno travo in ostalo vegetacijo, tako se poleg trave prehranjujejo še z listjem, mahom , lišaji, koreninami in semeni. Imajo pa tudi rade seme žitaric in lupinarjev. Ko nimajo sveže hrane jedo tudi seno. V siromašnih predelih Andov kjer ni dosti vode jo lame črpajo predvsem iz hrane. Ko pa imajo priliko da se napijejo, popijejo tudi do deset litrov vode naenkrat.

Njihov način življenja je zelo zanimiv, saj rabijo družbo. Tako živijo v haremih katere sestavljajo samec, nekaj samic in mladiči. Parijo se poleti in pred začetkom jeseni. Kot zanimivost je to, da se parijo tako, da samica leži. Dvanajst mesecev traja brejost, samica povrže enega mladiča težkega okrog 10 kilogramov. Mama ga doji do pet mesecev, mladič pa ostane pri njej vse dokler ga oče ne nažene iz krdela, to je približno takrat, ko je mladič star leto in pol.

Samec je zadolžen za skrb svojega harema. Brani svoje lastništvo pred drugimi samci pa tudi pred zvermi, kot so kojoti in gorske pume. Ko se znajdejo lame v nevarnosti so zelo agresivne, vsiljivce brcajo z nogami, grizejo in pljuvajo. Svoj teritorij zelo hrabro branijo pred drugimi skupinami lam, so pa zato zelo družabne ko gre za ovce, katere sprejmejo v svojo družbo in jih tudi ščitijo kot svoje pripadnike v čredi. Zaradi te lastnosti jih imajo nemalokrat v Južni Ameriki namesto psov čuvajev za čuvanje koz, ovc in konjev.

Ko se samci spopadajo za krdelo, se grizejo po nogah, z vratovi pa se udarjajo drug ob drugega. Šibkejši samec pade na tla, leži postrani nagne glavo in dvigne rep. S tem pa pokaže da se preda. Preden dopolnijo tri leta in dosežejo spolno zrelost živijo mladi samci v posameznih krdelih, od tam pa grejo v osvajanje lastne skupine samic. Ostareli samci zapustijo krdelo in se umaknejo v samoto, da bi tako v miru dočakali smrt. Večina lam živi do petnajst let, redke tudi nad dvajset.