Kokoši

Ta majhna kokoš povprečne teže 500-600 gramov izhaja iz Anglije. Široka ramena izbočene prsi, navzdol obrnjena široka krila in eleganca so glavne značilnosti te pasme. Zaradi svoje majhnosti in velikih kril so ena izmed redkih kokoši, ki lahko letijo. Na vsakem posameznem perju imajo črne obrobe. Pasma je nastala s križanjem več različnih pasem kokoši, ohranil pa jih je sir. Johan Sebriht po katerem ima pasma tudi ime. Značilno za pasmo je, da malo spominjajo na pasmo Bantam. So živahnega temperamenta, elegantne drže in velikih oči. Samice letno znesejo okrog 90 jajc. So mirne narave in dobro živijo z drugimi pasmami kokoši. Poznamo »temno zlato« in »srebrno belo« barvno varianto teh kokoši.

Poznamo tri osnovne barve: zlati, srebrni in rdeči feniks. Rdeči je prednik vseh vrst kokoši katere poznamo danes. Divjo kokoš, ki še danes prebiva v Indiji imenujemo bantam kokoš. Feniksa so spreminjali in vzgajali na Japonskem, šele leta 1878 so ga začeli vzgajati tudi v Nemčiji. Značilno za to pasmo je zelo elegantna oblika telesa, neobičajno lep in operjen rep in živahen karakter. Letno samičke znesejo okrog 100 jajc. Samičke so zelo dobre in skrbne mame. V grški mitologiji pomeni feniks dolgoživo mitološko ptico, bitje ki se regenerira in ponovno rojeva ter je povezano s soncem.

Ta zanimiva kokoš izvira iz Holandije ime je dobila po beli kapi ki jo ima na glavi. Kokoš znese letno do 80 jajc. Kokoš je slaba mama in ne vali rada jajc, zato jih pogosto damo pod drugo kokoš ali piščance izvalimo v inkubatorju. Poznamo dve vrsti večjo in manjšo. Petelin ima približno 800g, kokoš pa 700 g teže. Je zelo mirne narave. Obstajajo črne, bele, modre ter grahaste barvne varijante. Zaradi bele kape zelo slabo vidi, zaradi tega je na prostem lahek plen ujedam in zverem. Če jih želimo imeti na prostem jim moramo pernato kapo redno striči.

Je pasma kokoši, ki ima perje mehko kot svila. Domovina teh kokoši je vzhodna Azija. V Evropo so jih prinesli leta 1928. Za pasmo je značilno svilnato perje. Je zelo tiha in mirna žival. Ker njihovo perje bolj spominja na dlako, so popolnoma izgubile sposobnost letenja. Teža samca je okrog 1 kilogram, samice pa približno 800 gramov. Letno samičke znesejo okrog 80 jajc. Danes poznamo več vrst, ki so si različne po velikosti in barvi. Obstajajo črne, rjave, sive, celo gologlave svilenke. Svilenka ima kožo, meso in celo kosti modre barve. Na vsaki nogi ima po pet prstov. Je mirnega in prijateljskega karakterja zato ne morejo bivati z drugimi kokošmi. Omenjal jih je že Marco Polo v 13 stoletju kot hibrida med kokošjo in zajcem.

Je naš najmanjši predstavnik ptic iz družine poljskih kur, ki se jeseni odseli, spomladi pa vrne. Prezimuje v severni, vzhodni in zahodni Afriki ter Arabiji. Prepelica je majhna ptica ki meri od 17–19 cm in tehta okrog 150g. Samec in samica sta si po izgledu zelo podobna le da ima samec nekoliko izrazitejšo barvo. Samec ima rjavo, samica pa belkasto podvratno perje. Nad očmi ima samec belo progo. Z razprtimi krili meri 32–35 cm. Ima rjavo glavo, rdečkasto rjave oči in rjav rahlo ukrivljen kljun. K nam prihaja konec aprila ali začetek maja, odhaja pa konec avgusta ali začetek septembra. Za razliko od drugih ptic selivk prepelica ne sledi vedno isti poti in lahko spremeni kraj gnezdenja ali prezimovanja. Pari se v maju in juniju. Gnezdi na tleh po navadi pod grmom, gostem žitu ali travi kjer v majhno vdolbinico znese 8–16 jajc, ki so rumeno-rjave barve s temnimi pikami in lisami. Vali jih 17–18 dni. Življenjski prostor prepelice so odprta polja, travniki in žitna polja. Hrani se z različnim rastlinjem, semeni, tudi žuželkami, ki so glavna hrana kebčkom. Samec ima rjavo, samica pa belkasto podvratno perje. Ponekod prepelice veljajo za specialiteto, tako zaradi njihovih jajc kot tudi njihovega mesa.