Kenguru

Spada med srednje velike vrečarje in živi predvsem v bolj rodovitnih delih vzhodne Avstralije, predvsem v Qeenslandu in na Tasmaniji. Predvsem v eucaliptosovih gozdovih z zmerno grmovno vegetacijo. V bližini ima rad odprt prostor.

Prepoznamo ga po črnem nosu in črnih tačkah na koncu, z belo črto na zgornji ustnici. Kožuh oziroma dlaka je sivkasta z rdečkastim odtenkom čez ramena. Odrasli tehtajo od 13- 18 kg, in zrastejo do višine 90 cm. Rep je zgoraj siv, spodaj bel, dolg do 70 cm. Samice so ponavadi nekoliko manjše od moških. V naravi živijo predvsem osamljeni, se pa ko je na razpolago veliko hrane zbirajo v večje skupine tudi do 30 osebkov. Hranijo se predvsem ob mraku, medtem ko podnevi počivajo skriti v vegetaciji. Glavna hrana je suha trava ,sadje, različno zrnje in korenine. Kot posladek pa veje različnih grmov in dreves. Poznamo še tri podvrste teh kengurujev.

Samička je spolno zrela nekje pri 14, samček pa pri 19 mesecih. Zanimivo je da moški pred parjenjem žensko najprej liže po vratu in se ji s tem prilizuje. Estrus pri samički traja 32 dni, nosečnost traja do 30 dni. Samčki, ki so se srečali imajo med seboj neke vrste bojev, pravimo da se boksajo. Samec in samica bosta stala pred parjenjem pokonci obrnjena drug proti drugemu, po parjenju, ki traja dan ali dva pa se razideta. Zarodki ostanejo v maternici le kratek čas, ob rojstvu imajo razvita samo usta in prednje okončine. Iz mamine vagine zleze mladiček naravnost v vrečko, takrat so težki komaj 5 miligramov, to je nič več kot 1% mamine teže. Prvih sto dni je popolnoma prisesan na eno bradavico in pije mleko. V tem času zraste do 100gr in takrat se mu razvijejo oči. Po 180 dnevih pa začne gledati iz vrečke in se hraniti s travo ampak še ne gre ven. Šele 190 dan pride iz vrečke. Takrat se mama ponovno pari in ker prvi mladiček zdaj manj sesa se drugi razvije in pride v vrečko. Mama se ponovno spari in ta tretji embrio ostane v fazi mirovanja, vse dokler prvi ne neha sesati drugi pa ne začne prihajati iz vreče. Po približno mesecu dni se mu razvijejo še rep in zadnje noge, ves čas je pritrjen na sesek. Vsak mladič ima svoj sesek in sestava mleka v seskih je različna. Starejši ima dosti bolj mastno mleko od komaj rojenega. Redko imajo več kot enega mladiča. Samice živijo v območju svojih mater, lahko celo življenje. Medtem ko mladi samci po dveh letih morajo na svoje. Mladiči lahko še vedno sesajo tudi do 17 mesecev, v mamini vrečki živijo do 280 dni. Zanimivo je da lahko samice zavlačujejo s porodom tudi do osem mesecev.

Poznamo več kot 47 vrst kengurujev. Od teh so eni tudi Walabiyi, teh pa zopet poznamo okrog 20 vrst. Na Škotskem na otoku Loch Lomond so leta 1975 spustili v naravo dva para rdečevratih Walabyijev in do leta 1993 je to število naraslo na 26 posameznikov. V nekaterih predelih jugovzhodne Anglije na območjih grofij: Kent, Surrey, Brighton, Hove pa so jih spustili v naravo že leta 1900, in ko so mislili da so že čisto izumrli, se slišijo še danes tu in tam opažanja. V Franciji na južnem delu gozda Rambouillet, to je nekje 50km zahodno od Pariza pa še danes v naravi živi skupina tridesetih osebkov Wallabies, potem ko so zaradi neurja in podrtega drevesa pobegnili iz ZOO-ja. Nekaj primerkov so leta 1870 spustili v Novi Zelandiji in tam so se do danes že močno razmnožili.